V ponedeljek, 26. oktobra 2026, smo v Kinu Šmarje v okviru cikla ZADNJI – filmske projekcije za dušo predvajali dokumentarni film Keltska utopija, ki nas je skozi irsko glasbo popeljal v razmišljanje o identiteti, svobodi, pripadnosti in družbenih spremembah.
Po projekciji sta se nam pridružila prof. dr. Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog, ter Gregor Počivalšek, glasbenik in ustvarjalec Kulturne postaje Grobelno.
Film je odprl številna vprašanja, ki niso povezana samo z Irsko, ampak tudi z družbo, v kateri živimo. Zakaj se ljudje tako pogosto delimo na naše in vaše? Ali znamo še prisluhniti drugačnemu mnenju? In ali ima glasba moč, da nas ponovno poveže?
Rajko Muršič je v filmu prepoznal predvsem upanje. Čeprav je irska zgodovina zaznamovana s številnimi bolečimi izkušnjami, je opozoril na spremembe, ki jih je irska družba doživela v zadnjih desetletjih. Prav glasba je bila eden od načinov, kako so ljudje izražali svoja občutja, odpirali zamolčane teme in soustvarjali drugačno prihodnost.
Posebej zanimivo je bilo njegovo razmišljanje o tradicionalnem irskem petju. Pojasnil je, da lahko tudi pesmi s tragično vsebino človeku prinašajo notranje očiščenje, moč in upanje. Ob tem je primerjal irsko solistično petje s slovenskim večglasnim petjem ter pokazal, kako različne glasbene tradicije povezujejo ljudi.
Gregor Počivalšek je razmišljanje dopolnil s svojimi izkušnjami iz glasbenega in kulturnega ustvarjanja. Predstavil je zgodbo Kulturne postaje Grobelno, ki že vrsto let odpira prostor kakovostni, raznoliki in pogosto manj poznani glasbi.
Poudaril je, da ljudem ne smemo ponujati samo tistega, kar je trenutno priljubljeno. Pomembno je, da jim omogočimo odkrivanje drugačnih glasbenih svetov. Prav manjša koncertna prizorišča, kjer se srečujejo glasbeniki in poslušalci, ustvarjajo posebno bližino in občutek skupnosti.
Pogovor se je dotaknil tudi mladinskih subkultur, svobode izražanja, vpliva medijev in spletnih platform ter pomena neodvisnih kulturnih prostorov. Oba gosta sta vsak s svojega vidika opozorila, kako pomembno je ohranjati ustvarjalno svobodo in omogočati ljudem, da razvijajo lastno mišljenje.
Večer se je začel z razmišljanjem o vse večji razdeljenosti sodobne družbe, zaključil pa z občutkom, da upanje vendarle obstaja.
Morda glasba ne more rešiti vseh naših nesoglasij. Lahko pa nas za trenutek ustavi, poveže in spomni, da imamo kljub različnim pogledom veliko skupnega.
In morda je prav to danes najpomembnejše: da človeka ne presojamo po tem, na kateri strani stoji, temveč po tem, kakšen človek je.
Iskrena hvala prof. dr. Rajku Muršiču in Gregorju Počivalšku za odprt, iskren in vsebinsko bogat pogovor. Hvala tudi Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in Klubu študentov šmarske regije in Obsotelja (KŠŠO) za sodelovanje in podporo pri ustvarjanju filmskih večerov.
Posebna zahvala gre vsem obiskovalcem, ki ste si vzeli čas, prisluhnili filmu in pogovoru ter skupaj z nami soustvarili še en večer za dušo.
ZADNJI – filmske projekcije za dušo. Ker dober film ni vedno konec zgodbe, ampak začetek pogovora.
 |
 |
 |
 |
 |
 |